Arhiv >> Sozvočje svetov 2008/2009
Torek, 21 Oktober 2008 |
|
Svetlana Slapšak Franc Kavčič (1755–1828) Izum petja in igranja na strune, pred 1810 Franc Kavčič je z motivi Gessnerjevih idil opremil palačo Auersperg na Dunaju v času pred 1810. Palača je bila prizorišče družabnih priložnosti dunajske visoke družbe, ki je že pred Auerspergi gostila Glucka in Mozarta. Kavčič se je poslužil tako antičnih virov kot sodobnih prepesnitev. Motivi iz slednjih so krasili že rezidenco Kavčičevega mecena grofa Cobenzla v zgodnjih osemdesetih letih. Če ni sam naslikal te zgodnejše opreme, je prav gotovo v njej poiskal navdih za knežje naročilo. |
![]() |
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) Adagio in fuga Joseph Haydn (1732–1809) Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) |
![]() |
Torek, 9 December 2008 |
|
Andrej Smrekar Stiki slovenskih in francoskih slikarjev V minulih stoletjih so slovenske dežele vzpostavljale stik s francosko umetnostjo zelo redko in samo skozi uvožena likovna dela. V osemnajstem stoletju pa so slovenski slikarji v Rimu prihajali v stik s francoskimi. V delih Fortunata Berganta (1721–1769) in Franca Kavčiča (1755–1828) se je njuno srečanje s francosko akademsko umetnostjo izrazilo tako v slogu, kot v nekaterih ikonografskih vzorcih. |
![]() |
|
Jean-Philippe Rameau (1683–1764)
Françis Couperin (1668–1733)
|
![]() |
Torek, 3 Februar 2008 |
|
Damjan Prelovšek Plečnik in česka nacionalna arhitektura Nacionalno orinetacijo v glasbi Leoša Janáčka lahko primerjamo s poudarjenim naporom čeških likovnih umetnikov in arhitektov, da bi v likovni umetnosti oblikovali nacionalno prepoznaven izraz. Vendar pa je Tomáš Masaryk pri oblikovanju podobe nove češke republike angažiral slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Regulacija kompleksa in oprema praškega gradu in cerkev Srca Jezusovega na Kraljevih vinogradih v Pragi so danes med najvidnejšimi dosežki moderne arhitekture na Češkem. |
![]() |
|
Jiri Antonín Benda (1722–1795) |
![]() |
Torek, 7 April |
|
Ferdinand Serbelj Pieter Mulier ml. - Il Tempesta (1637-1701) Viharna morja za mediteranske narocnike Pieter Mulier ml. – Il Cavalier Tempesta je bil slikar viharnih marin v družinski tradiciji vsaj dveh generacij. Kot oblikovan slikar se je odpravil v Italijo, delal v Rimu, Genovi, Milanu in Benetkah, kamor je zanesel dotlej na jugu neznan severnjaški slikarski žanr. Baročni patos severnjaško občutenih in italijansko interpretiranih marin se dobro ujame z razkošno Händlovo glasbo zadnjega resnično univerzalnega sloga, utemeljenega tako v glasbi kot v likovni umetnosti. |
![]() |
G.F. Händel: Izbor arij in instrumentalnih skladb solist Markus Forster, kontratenor |
![]() |
Torek, 19 Maj 2008 |
|
Andrej Smrekar Svetloba kot snov v zgodnjem slovenskem modernizmu Svetloba je eden od osnovnih oblikovnih elementov vsake likovne umetnosti, vendar njenih formalnih funkcij ne moremo nikoli povsem ločiti od simbolnih pomenov. Ob koncu 19. stoletja se je svetloba v povezavi z vidom spletla v kompleksne ikonografske formulacije. S posebnim dunajskim pridihom je navdihovala tudi slovenske umetnike vse do konca tretjega desetletja 20. stoletja. |
![]() |
|
Slavko Osterc (1895–1941)
Religioso Uroš Krek (1922–2008) Na poti k svetlobi solistka Mirjam Kalin, mezzosopran Lojze Lebič (1934) Novo delo |
![]() |















