KGOSF CD007 Antonio Vivaldi - Stabat Mater

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Antonio Vivaldi
Stabat Mater


Mirjam Kalin, mezzosopran

Arcangelo Corelli (1653 - 1713):
Concerto grosso op. 6, št. 3 v c-molu

1. Largo
2. Allegro
3. Grave
4. Vivace
5. Allegro

Antonio Vivaldi (1678 - 1741):
Stabat Mater (1712)

6. Stabat Mater dolorosa. Largo
7. Cujus animam gementem. Adagio
8. O quam tristis. Andante
9. Quis est homo. Largo
10. Quis non posset. Adagio
11. Pro peccatis suae gentis. Andante
12. Eja mater, fons amoris. Largo
13. Fac ut ardeat. Lento
14. Amen. Allegro
15. Anonimus: Ave Maria

Srednjeveška pesnitev Stabat Mater izvira iz italijanskih hvalnic. Tematsko se navezuje na frančiškanske pasijone (Marijine žalostinke), ki so jih nekoč pogosto uprizarjali v Italiji in Nemčiji. Pesnitev govori o materi, ki doživlja trpljenje svojega sina. Njen avtor je najverjetneje frančiškanski menih Jacopone da Todi (1228 - 1306). Besedilo je bilo prvotno namenjeno branju in molitvi. V 15. stoletju se prvič pojavi v molitvenikih. Najstarejši zapis zasledimo v letu 1417 (Breviar iz Arezza). Pesem ima dvajset kitic po tri verze v trohejskem ritmu. Prva dva verza vsake kitice sta osemzložna, tretji pa sedemzložni. Rima nastopa po shemi AAB CCB in povezuje po dve kitici. Vse to je v skladu z običajno srednjeveško rabo, ki je pripomogla k lažjemu izvajanju monotonega enozložnega gregorijanskega petja. Pesem je prevedena v večino jezikov. Slovenski prevod zasledimo prvič leta 1678 v Bratovskih bukvicah svetega Rozenkranca, kjer ga je objavil Matija Kastelec pod imenom "Lepa stara peisen". Do danes je bil večkrat prepesnjen in ga je mogoce peti na izvirno gregorijansko melodijo.

Eno nalepših uglasbitev besedila iz obdobja baroka, ki jo zlahka primerjamo s Pergolesijevo, je ustvaril Antonio Vivaldi leta 1712 za cerkev oratorijskega reda iz Brescie. Zanimivo je, da je Vivaldi uporabil le polovico besedila (prvih deset kitic), ki jih je razporedil v devet stavkov. Glasba prvih treh stavkov se ponovi v naslednjih treh upoštevaje sosledje besedila. To je prekinjeno v devetem stavku, ko po deseti kitici preskoči na sklepni "Amen". Očitno je, da je Vivaldi želel uglasbiti le najpomembnejši del besedila ter da je to storil namenoma in z občudovanja vredno dovršenostjo. Vse to izključuje možnost, da bi bila skladba le fragment nekega večjega skladateljevega dela. Vsi stavki, z izjemo zadnjega, živahnega Allegra, ki odseva stilne posebnosti svojega časa, so zasnovani v počasnih tempih. Ti ustvarjajo skupaj z molovim tonovskim načinom vzdušje žalosti in trpljenja. Ob nastanku skladbe je Vivaldi predpisal izvajalsko zasedbo, ki vključuje visoki moški glas (falzetist ali kastrat) in godalni orkester, namesto običajnega čembala pa je za izvajanje parta continua predpisal orgle.

Klemen Hvala

SLOVENSKOENGLISH