Sozvočje svetov
Dragi Prijatelji Narodne galerije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije,
potem ko smo se v zadnjih treh letih sprehajali po evropskih državah od Skandinavije do Češke na vzhodu ter Francije in Anglije na zahodu, nas je h glasbenemu izboru za deveto sezono Sozvočja svetov znova pritegnil srednjeevropski kulturni prostor. Tu je namreč nastajala glasba, ki je vplivala na oblikovanje našega glasbenega okusa in nam je najbliže. Ciklus bodo tako zaznamovali Poklon Haydnu, italijanska baročna glasba, predstavnika obeh Dunajskih šol, Bachova sakralna glasba in seveda poseben večer, ki ga tradicionalno namenjamo izvedbam domačih avtorjev.
Haydnovo leto bomo proslavili že na prvem koncertu v nekoliko razširjeni zasedbi. Par oboj in rogov nam bo omogočil izvedbo dveh simfonij iz zgodnjega skladateljevega obdobja, ki povsem upravičujeta Haydnov nadimek “oče simfonije”. Temu bomo pridali še Koncert za dva rogova, ki v našem glasbenem prostoru najverjetneje še ni doživel javne izvedbe.
Leto bomo sklenili z italijansko baročno glasbo. Trije Corellijevi suitni stavki, dva Vivaldijeva koncerta za flavto ter za konec Geminianijeva navdušujoča transkripcija Corellijeve skladbe “La Follia” bodo primeren uvod v decembrsko praznično vzdušje.
V novem letu se bomo srečali s predstavniki obeh Dunajskih šol in njuno glasbo za godalni kvartet. Med Webernov “Langsamer Satz” in Beethovnov godalni kvartet “Il Serioso” bomo umestili Telemannov priljubljeni Koncert za violo in godala.
V velikonočnem času pa znova velikonočna glasba, tokrat Bachova. Po dveh nepozabnih arijah iz njegovih pasijonov, “Es ist Vollbracht” in “Erbarme dich”, bomo predstavili še njegov “Psalm 51”, za katerega si je glasbo izposodil pri Pergolesiju.
Zaključni, slovenski večer bo tokrat v znamenju Lucijana Marije Škerjanca, njegovih godalnih suit ter Škerlove adaptacije skladbe “Pet liričnih melodij” za violončelo.
Solisti bodo hornista Boštjan Lipovšek in Andrej Žust, flavtist Massimo Mercelli, violist Mile Kosi, sopranistka Urška Žižek Plavec in mezzosopranistka Mirjam Kalin ter violončelist Igor Škerjanec.
Z izborom tem iz likovne umetnosti se skušamo vsebinsko prilagoditi programu. Haydna bomo pospremili s predstavitvijo dvorca Dornava, ki je nastala v njegovem času po zgledih hedonističnih dunajskih dvorcev. Francesco Robba se je šolal v Barrattovi delavnici, ko je bil Vivaldi na vrhuncu slave. Ob glasbi obeh dunajskih šol bomo spregovorili o neoklasicističnih zbirkah gem, velikonočni koncert bomo nadgradili s predstavitvijo pomembne italijanske slike Pieta, glasbo Lucijana Marije Škerjanca pa bomo združili s podobami Jakopičevih nokturnov, ki so nastajali med letoma 1912 in 1923.
Uživajte v našem programskem izboru in pripeljite svoje prijatelje, da bodo lahko doživeli Sozvočje svetov!
Klemen Hvala, programski vodja KGOSF
Barbara Jaki, direktorica NG
Cene abonmaja: 75 €, posamezni koncert 20 €.
Cena abonmaja za Prijatelje Narodne galerije je 60 €, posamezni koncert pa 15 €.
Abonma lahko vplačate na blagajni Narodne galerije, Cankarjeva 20, vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Posamične vstopnice lahko kupite uro pred koncertom.
Torek, 13 Oktober 2009 |
|
Andrej Smrekar |
 |
Joseph Haydn (1732–1809) Simfonija št. 1 v D-duru Joseph Haydn (1732–1809) Joseph Haydn (1732-1809) |
  |
Torek, 8 December 2009 |
|
Matej Klemenčič Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja V letnih, ko je Antonio Vivaldi v Ospedale della Pieta razveseljeval Benečane s svojo glasbo, se je pri kiparju Pietru Baratti šolal mladi Francesco Robba (1698-1757). Ko se je leta 1720 preselil v Ljubljano, je kmalu postal vodilni kipar na Kranjskem. Kljub odhodu iz enega najpomembnejših evropskih umetnostnih središč prve polovice 18. stoletja v bolj provincialno Ljubljano pa Robba z rodnimi Benetkami ni pretrgal stikov. Prav to mu je pomagalo, da je kljub manj zahtevnemu okolju s svojim umetnostnim ustvarjanjem lovil stik z najpomembnejšimi beneškimi sodobniki, kot so bili Antonio Corradini, Anotnio Gai, Giammaria Morlaiter in Giovanni Marchiori. |
|
|
Arcangelo Corelli (1653-1713)
Antonio Vivaldi (1678-1741)
|
 |
Torek, 16 Februar 2010 |
|
Alenka Simončič Razsvetljenske zbirke gem Zbirke gem so postale splošno priljubljene v 18. stoletju, ko so ob rastočem zanimanju za antiko začeli izdelovati tudi mavčne odtise po originalnih gemah. Takšno zbirko hrani tudi Narodna galerija. Izdelovanje gem je bilo eno pomembnejših področij umetnosti v antičnem času. Antične geme so postale simbol lepote, elegance in kultiviranega okusa zaradi dragocenih materialov - dragih in poldragih kamnov, zaradi barvitosti in popolnosti v izdelavi. Zaradi bogate ikonografije so močno vplivale na umetnost poznejših stoletij, v obdobju razsvetljenskega neoklasicizma pa so s pomočjo odlitkov postale dostopne širokemu krogu zbiralcev. |
|
|
Anton Webern (1883-1945) |
 |
Torek, 23 Marec 2010 |
|
Ferdinand Šerebelj Neznani slikar, 18. st., Pieta Likovni motiv Matere božje z mrtvim sinom v naročju je nastal v kiparstvu ekspresivnega poznega srednjega veka in se je do baroka preobrazil v številnih različicah. Monumentalna oljna podoba Pieta v Narodni galeriji je sicer delo neznanega slikarja, a njena umetniška kvaliteta ter oblikovna in barvna izvedba nas prepričata o njeni pomembnosti. Podrobnejše raziskave, vsaj tako kaže, pa bodo do njene predstavitve ob velikonočnem koncertu morda že razkrile tudi ime avtorja te slike. |
 |
Johann Sebastian Bach (1685-1750) Es ist vollbracht Erbarme dich solistka Mirjam Kalin Giovanni Battista Pergolesi (1710-1736) Johann Sebastian Bach (1685-1750) Psalm 51 solistki Urška Žižek Plavec, Mirjam Kalin |
  |
Torek, 18 Maj 2010 |
|
Andrej Smrekar |
|
|
Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973)
Tretja suita za godala Pet liričnih melodij solist Igor Škerjanec Druga suita za godala |
 |
